Stanko Arnold je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Antonu Grčarju ter že na začetku študija postal trobentač orkestra Slovenske filharmonije. Po uspehu na tekmovanju mladih umetnikov v Zagrebu leta 1976 s prvo nagrado, je nadaljeval študij v Parizu pri prof. Rogerju Delmottu. Leta 1976 je prejel prvo nagrada na mednarodnem tekmovanju v Toulonu, leta 1979 pa drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Marice André v Parizu in posebno nagrado za najboljšo izvedbo Concertina francoskega skladatelja A. Joliveta. V domovini je za svoje umetniške uspehe prejel štiri nagrade: leta 1980 Župančičevo nagrado za solistične nastope, leta 1982 nagrado Prešernovega sklada kot član Slovenskega kvinteta trobil, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada za solistične nastope, leta 1987 Župančičevo nagrado kot član Slovenskega kvinteta trobil, leta 2008 pa veliko Prežihovo plaketo občine Ravne na Koroškem.

Od 1968 do 1990 je bil solo trobentač v Orkestru Slovenske filharmonije, leta 1990 pa je postal redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do sedaj je posnel štiri solistične plošče in štiri plošče s komornimi skupinami, snemal je tudi za različne radijske in TV postaje. Kot komorni glasbenik nastopa že vrsto let v različnih sestavih: Slovenski kvintet trobil, Brass trio z R. Vladkovičem in B. Slokarjem, 10 of the Best (Allen Vizzutti, Otto Sauter, James Thompson ...) ter z organisti: Ljerka Očić, Irena Chrybkova, Nicolas Kynaston, W. Neil, Kurt Neuhauser in Klaus Kuchling. V zadnjih letih je vodil več poletnih šol v Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji ter na Hrvaškem. Bil je član komisij na domačih in mednarodnih tekmovanjih, kot solist pa je nastopal v Španiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Češki, Madžarski, Rusiji, ZDA, Hrvaški in Japonski z različnimi simfoničnimi in komornimi orkestri.