Marko Letonja - dirigent
Marko Letonja je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer naprej klavir pri profesorju Aciju Bertonclju, nato pa še dirigiranje pri profesorju Antonu Nanutu. Obenem je študiral dirigiranje tudi pri profesorju Omarju Suitnerju na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost, kjer je diplomiral leta 1989. Uspešnemu debiju z Orkestrom Slovenske filharmonije leta 1987 so sledili nastopi po Sloveniji in v tujini, s katerimi je pritegnil nemalo pozornosti.

Nastopil je v opernih hišah v Milanu, Neaplju in Rimu, v Španiji, Avstriji, Nemčiji, nekdanji Češkoslovaški, na Madžarskem, Japonskem, v Izraelu in v ZDA. Redno gostuje na odrih prestižnih glasbenih ustanov, kot so milanska Scala, Deutsche Oper Berlin, Opera du Rhin Strasbourg, Teatro Sao Carlos Lisbona idr. Med vrhunce njegove bogate kariere sodijo koncerti na festivalu na Dunaju s tamkajšnjimi simfoniki (in Heinrichom Schiffom), nastopi z Orkestrom Münchenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom Basel (in Krystianom Zimermanom), prav tako pa tudi produkcija opere Pikova dama v ženevskem Grand Theatru, opere Nabucco v dresdenski operni hiši Semperoper, Vec Makropulos v milanski Scali in Wagnerjev Nibelunški prstan v Lizboni in Strasbourgu.

Do 2007 je bil glasbeni direktor in šef-dirigent Simfoničnega orkestra Basel, kjer so pod njegovo taktirko nadvse uspešno izzvenele tudi nove produkcije del, kot so Tannhäuser, La traviata, Čarostrelec, Boris Godunov, Tristan in Izolda, Rigoletto in Don Giovanni. Njegove uspehe v Švici dokazujejo tudi številni posnetki na zgoščenkah.

Poleti 2010 je na veliki avstralski turneji vodil orkestre iz Aucklanda, Brisbana in Melbourna, za Opero Australia pa je v Melbournu in Sydneyju dirigiral operi Rigoletto in Figarova svatba. Njegove nadaljne produkcije oper so Somrak bogov in Rosenkavalier v Strasbourgu 2011, La traviata v Sydneyju 2011 ter Hoffmannove pripovedke v milanski Scali 2012.

S sezono 2012/13 bo prevzel mesto šefa-dirigenta in umetniškega vodje Strasbourške filharmonije.

Več o Marku Letonji