Marino Formenti - klavir
Pianist in dirigent Marino Formenti italijanskega rodu se je uveljavil predvsem kot interpret moderne in sodobne glasbe ter s svojim iskanjem povezovanja starega in novega. Njegovo naklonjenost novim, nenavadnim povezavam je bilo zaznati v zelo raznolikih projektih, kjer je pogosto eksperimentiral s koncertno obliko (Missa, Piano Trips, Nothing is Real, The Party, Piano Integral, Dialogos, Epicycle, Kurtág's Ghosts, Sieben Letzte Worte).

Vabila na koncerte so ga med drugim pripeljala tudi na Salzburški festival, festivale v Luzernu, Edinburgu, Schleswig-Holsteinu, Aspnu in Ravinii, kot tudi v koncertne dvorane in na festivale na Dunaju, v Berlinu, Kölnu, Parizu, Tokiu, Zürichu, Moskvi, New Yorku, Los Angelesu in Rimu. Svoj prvi nastop je zabeležil leta 2004 v Lincoln Centru v New Yorku s ciklusom lastnih recitalov v sklopu »Great Performers Series«. Podobne tematske cikluse pa je predstavil med drugim tudi na Dunaju, V Los Angelesu in San Franciscu. 

Kot solist je Marino Formenti nastopil z orkestrom Cleveland Orchestra, münchenskimi in losangeleškimi filharmoniki, Komornim orkestrom Gustav Mahler in z najpomembnejšimi evropskimi radijskimi orkestri.  

Med njegovimi glasbenimi partnerji najdemo dirigente kot so Franz Welser-Möst, Kent Nagano, Esa Pekka Salonen, Gustavo Dudamel in Daniel Harding, ter glasbene kolege kot npr. Gidon Kremer, Ulrich Matthes, Lars Vogt in Maurizio Pollini.

Na pot dirigenta je Marino Formenti najprej stopil kot asistent Kenta Nagana in Sylvaina Cambrelinga, sam pa je za dirigentski pult stopil na festivalih Wiener Festwochen in Wien Modern, v društvu Wiener Musikverein, na koncertih MEC v Los Angelesu in na Ravenna festivalu. Vodil je avstrijsko premierno uprizoritev opere Kurta Weilla »Protagonist«, komorno različico Prokofjevega »Ognjenega angela« in dirigiral koncert The Party v Los Angelesu, Raveni in Palermu. Leta 2008 je zabeležil svoj prvi nastopil na rimski akademiji za glasbo Accademia di Santa Cecilia, ko se je odzval vabilu Maurizia Pollinija, s katerim je leta 2009 stal na odru milanske operne hiše La Scala in pariškega Citè de la Musique.

Občinstvo je navdušil s svojim »ekstatičnim igranjem«, medtem ko je Los Angeles Times ob njegovem koncertnem ciklusu v muzeju LACMA ugotovil, da je Marino Formenti »Glenn Gould 21. stoletja … hipnotičen, šamanski, nepozaben … na kratko, fenomen.« L.A. Weekly je poročal o »stanju radosti, ki presega vse izkušnje«. Avstrijski Standard pa je zapisal: »Grandiozno … izredno opazno … udarno.«

Marino Formenti dela z nekaterimi največjimi živečimi skladatelji, kot so Helmut Lachenmann, György Kurtág, Salvatore Sciarrino, Olga Neuwirth, Beat Furrer in Bernhard Lang, in je dobitnik nagrade Belmont 2009 za sodobno glasbo sklada Forberg-Schneider.

Več o Marinu Formentiju