Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst je na graški Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost z odliko končala študij zborovskega dirigiranja in glasbenodramskega upodabljanja ter pridobila naziv magistre umetnosti. Bila je članica Flamskega opernega studia v Gentu in štipendistka Steansovega inštituta za mlade umetnike (Steans Institute for Young Artists) v okviru festivala Ravinia v Chicagu.

Ob tem se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili M. Lipovšek, Ch. Ludwig, D. Fischer-Diskauu, M. Martinuju, R. Piernayu ter B. Schlick in Ch. Roussetu za baročno petje.

Na odrih graškega gledališča Theater in Palais, Flamske opere v Gentu in Antwerpnu, dunajske Komorne opere, v operni hiši Theather an der Wien ter ljubljanski in mariborski Operi je nastopila v vlogah Kerubina v Figarovi svatbi, Druge dame v Čarobni piščali in Dorabelle v Così fan tutte W.A.Mozarta, kot Ruggiero v Händlovi Alcini, kot Tretja dama v praizvedbi opere Fanny Goldmann skladateljice Mie Schmidt, kot Lukrecija v Onečaščenju Lukrecije B. Brittna, kot Siebel v Gounodovem Faustu , kot Lisinga v Gluckovi operi Kitajke (Le cinesi), kot Trommler v Ullmanovem delu Atlantski cesar (Kaiser von Atlantis) ter kot Arianna in Nezaželena (Una ingrata) v vokalno-scenskih prizorih z naslovom Ballo.mortale (C. Monteverdi).

Kot koncertna pevka je Barbara Jernejčič Fürst sodelovala na prireditvah Glasbene mladine ljubljanske in Festivala Ljubljana, festivalov Kogojevi dnevi in Slovenski glasbeni dnevi, na festivalu v Radovljici ter na Štajerski jeseni, zagrebškem Biennalu, pa na festivalih Klangwerktage Hamburg, Wien Modern, na Slavnostnih igrah v Bregenzu (Bregenzer Festspiele), festivalu Styriarte, Mednarodnem tednu za staro glasbo v Krieglachu (Internationale Woche für alte Musik Krieglach), Oddaljenih odmevih (Echi lontani) na Sardiniji, Festivalu v Retzu, Pomladnem festivalu v Glasbenem združenju (Frühling Festival in Musikverein) ... Nastopa z različnimi dirigenti (A. Nanut, U. Lajovic, M. Munih, D. de Villiers, G. Pehlivanian, S. Kuijken, M. Haselböck, P. Rossi, D. Masson, D. Runnicles, S. Camberlin, J. Kalitzky …) in orkestri, ter ansambli (Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Armonico Tributo Austria, La petite bande, Solamente naturali, Musica Aeterna, Slowind, Mosaik, Tonkünstlerorchester, Simfonični orkester ORF z Dunaja …)

V bogati koncertni zgodovini je Barbara Jernejčič Fürst poustvarila največja dela glasbene zakladnice, kot so Pergolesijevo delo Stabat mater, Bachova dela Magnificat, Pasijon po Mateju, Pasijon po Janezu in številne kantate, Mozartov Requiem, Händlov Mesija, Vivaldijeva Gloria, Brucknerjev Te Deum, Donizettijeva maša Messa di Gloria e Credo, Durufléjev Requiem, Haydnove maše, Honnegerjev Kralj David (Le roi David), Monteverdijeve Večernice blažene Device (Vespro della beata Vergine), Saint-Saënsov Božični oratorij, Varèsovo delo Offrandes, Lebičeva Zgodba- Fable, Globokarjeva skladba Sternbild der Grenze … med najodmevnejše pa sodi nastop v Zlati dvorani dunajskega Glasbenega združenja (Musikverein) z monologom Monteverdijeve Ariadne.

Je ena redkih izvajalk, ki osrednjo pozornost namenjajo delom sodobnih slovenskih skladateljev in skladateljic (preko 50 prvih izvedb in praizvedb sploh), kot so Jež, Lebič, Lipovšek, Šivic, Kogoj, Petrić, Globokar, Rojko, Habe, Golob, Mihelčič, Srebotnjak, Sojar-Voglar, Čopi, U. Pompe, L. Vrhunc,  B. Jež-Brezavšček …

Za domače in tuje založbe je Barbara Jernejčič Fürst poustvarila dela na več kot 10 zgoščenkah ter izdala samostojno zgoščenko s celotnim opusom samospevov Marija Kogoja ob klavirski spremljavi litvanske pianistke Gaive Bandzinaite. V oktobru 2010 je izšla zgoščenka z naslovom Dotiki, kjer dela za solo glas Vinka Globokarja, Urške Pompe, Larise Vrhunc, Brine Jež Brezavšček, Luciana Beria in Alison Bauld, zaokrožata ariji Claudia Monteverdija.

Avtor fotografije: Tone Stojko